Govoreči pikado: Šport za slepe, ki presega meje

Uvod

Med ljudmi velja pikado za gostilniški šport, saj je nekoč veljalo, da se ga največ poslužujejo ravno v lokalih, kot dodatna ponudba za goste, ki se zaradi njega v lokalu dlje zadržujejo, posledično pa tudi več popijejo, saj ob igranju padajo razne stave, šank runde, skratka vse v prid gostinskega ponudnika, pa tudi v prid zdravega duha tekmovalnosti in druženja.

Kdor pa ta šport malo bolj spremlja, lahko ugotovi, da se mu zgolj zaradi tega, ker se ga največ igra ravno v lokalih, saj so lokali prav prikladen prostor za namestitev tarč, v lokalih pa se izvede tudi ogromno število turnirjev, v samem bistvu dela krivica.

Razvoj govorečih tarč za pikado

Kot osnovo naj najprej zapišem, da se govoreči pikado za slepe v ničemer ne razlikuje od običajne tarče, razen v tem, da je tarča govoreča in da s piski slepega opozarja, kje se nahaja. Govoreči pikado za slepe se je pričel razvijati dvajset do trideset let nazaj in prve tarče so k nam prišle iz Hrvaške, natančneje iz Vukovarja.

Sedaj pa je že vrsto let za razvoj govorečih tarč za pikado zaslužen požrtvovalni podjetnik Miro Stipančič, s podjetja TALKING DART, skupaj s svojo ženo, ki skrbi, da gredo tarče v korak s časom, da se nenehno razvijajo nove in še izboljšane. S tem bi lahko to igro še bolj približal slepim in slabovidnim ter jim omogočil tudi najvišjo možno mero samostojnosti pri udejstvovanju v tem športu. Hkrati pa išče tudi načine, kako v tem športu čim bolj povezati tekmovalce iz različnih držav, saj tehnika omogoča, da se lahko uprizorijo razni tako imenovani ONLINE turnirji.

Pomen govorečega pikada za slepe in slabovidne

Treba je poudariti, da zahvaljujoč g. Stipančiču slepi lahko igrajo prav vse igre pikada in ne le osnovno različico 301. Tako se lahko slepi pomerijo tudi s svojimi polnočutnimi sorodniki, prijatelji in znanci. Seveda niso povsem izenačeni s polnočutnimi, vendar jih ni za podcenjevati. Zaradi tega se vse več turnirjev tudi pri nas organizira po sistemu, da se izigrava vsak z vsakim, ne glede na stopnjo slepote in slabovidnosti, ki je razporejena v štiri kategorije.

Na srečo vsaj Zveza društev slepih in slabovidnih, skupaj z devetimi medobčinskimi društvi slepih in slabovidnih na naših tleh, izjemno podpira igranje tako imenovanega govorečega pikada. Žal pa imajo zaradi zgoraj omenjenih predsodkov glede pikada negativno stališče do tega športa ostale organizacije, zadolžene in namenjene razvoju in vzpodbujanju športa med invalidi. Ne zavedajo se, kako je ta šport za slepe izjemnega pomena, saj neverjetno krepi njihove psihofizične sposobnosti, še posebej pa dve stvari, ki sta zanje tako rekoč najpomembnejši v življenju – neverjetno izostri koncentracijo ter orientacijo.

Zgodba zakonca Stipančič

Ob koncu pa naj še enkrat izpostavim oba zakonca Stipančič, ki pa se izjemno zavedata pomena govorečega pikada med slepimi, ne le zaradi poslovne priložnosti, pač pa tudi zaradi tega, ker neznansko uživata v razvoju, priljubljenosti in napredku tega športa med slepimi ter se kdaj pa kdaj kakšnega turnirja tudi udeležita.

Njuno podjetje TALKING DART doživlja nenehen razvoj ter izboljšave. Seveda je cena precej visoka za gmotne razmere večine slepih, vendar se zakonca Stipančič trudita, da poleg razvoja ne pozabita tudi, kako tarče cenovno kar se da približati slepim, željnim tega športa. Zato obstaja več različic omenjenega TALKING DART, ki si jih lahko ogledate na spletu, z veseljem pa se tudi odzivata za vsa dodatna pojasnila.

Zaključek

Upajmo, da se bo ta šport razvijal, živel in dobil veljavo tako med slepimi in slabovidnimi kot tudi med vsemi odločevalci razvoja športov za invalide.

To je tudi moja osebna srčna želja!

Avtor članka: Sebastjan Kamenik, Celje, Slovenia